Predstavitev občine

Občina Podlehnik se nahaja v severozahodnem delu vinorodnih Haloz. Ozemlje občine Podlehnik je izredno razgibano in so zanj značilna strma pobočja. Razprostira se na 46 km2 vinogradnih Haloz.

Prof. dr. Vladimir Bračič je v svojih delih razdelil Haloze na vzhodne in zahodne ravno skozi Podlehnik. Jedro naselja poteka po dolini potoka Rogatnica med Novo cerkvijo in Sveto Trojico. Najstarejše arheološke najdbe v naselju in okolici sodijo v neolitsko obdobje. To so glajene kamnite sekire in preluknjana kamnita kladiva iz serpentina. V srednjem veku je po dolini vodila pomembna trgovska pot iz Dravskega polja na Hrvaško, ki jo je čuval manjši grad nad Rogatnico Lehnik ali Leichtenegg, po katerem je kraj dobil današnje ime. Pomembna cesta se še danes vije iz Avstrije preko Podlehnika do Hrvaške, kjer stoji drugi največji mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško v Gruškovju.

Podlehnik domačini poimenujejo tudi osrčje Haloz, ki zajema naslednja naselja: Podlehnik, Dežno, Gorca, Zgornje Gruškovje, Spodnje Gruškovje, Jablovec, Kozminci, Ložina, Rodni Vrh, Sedlašek, Stanošina, Strajna in Zakl. V davni preteklosti v 13. stoletju so bili na območju Podlehnika kar štirje gradovi, ki so bili v posesti grofov Leichteneggov. Po izumrtju te rodbine so postali lastniki Gospodje Ptujski, za njimi pa sta si posestvo razdelila dominikanski in minoritski samostan. Že v času turških vpadov in kuge so gradovi kot stavbe v celoti propadli. Posebnost v kraju je tudi podružnična cerkev Matere Božje z zvezdasto obokanim prezbiterijem. Stranska oltarja je izdelal J. Straub okoli leta 1750. Na Gorci je postavljena župna cerkev Svete Trojice.

V Podlehniku so leta 1701 sežgali zadnjo čarovnico na tem območju. To je bila Helena Klanečnik. Dovoljenje za krvavo sodnijo so dominikanci dobili od takratnega avstrijskega cesarja. Večino procesov so začeli in spodbujali ljudje sami z raznimi pritožbami. Če se sodna oblast ni zmenila za njihove pritožbe, so kmetje včasih kar sami linčali čarovnika ali čarovnico. Še danes vedo starejši povedati različne vraže in stare šege. Tako je tisti, ki so ga preganjale čarovnice, moral ob ribniku v Podlehniku preskočiti potok Dežnico in hitro steči strmo v hrib proti čudnemu kraju za domačijo, ki je stala na vrhu hriba, če se je hotel znebiti »copernic«.

Če potujete skozi vinograde v Podlehniku je potrebno omeniti tudi viničarje, katerih korenine segajo v fevdalno dobo. Viničarski odnosi so močno zaznamovali to pokrajino in prebivalce v njej, prvi viničarji se pojavijo kot služabniki meščanom, ki so imeli vinograde v Halozah. Ker je bilo veliko dela v vinogradih, so se skozi čas naselili fantje in dekleta kar ob vinogradih. Kot viničarji so dobili od kmeta, meščana ali cerkve kos zemlje in stanovanje, ki je bilo v večini primerov zraven preše. Vse skupaj so odplačevali s svojim delom.  Za preživetje so imeli tudi krave, prašiče, kokoši ali delovne osle. Polovico hlevskega gnoja so morali dati gospodarju za ognojitev vinogradov. Viničarji so težko živeli, navadno so imeli tudi po sedem ali več otrok. Šele leta 1953 je bil sprejet zakon, s katerim se reši in odpravi viničarstvo v Halozah.

Turistično društvo Podlehnik skupaj z domačini in Občino Podlehnik upravlja Viničarski muzej na Gorci, ki ga je leta 1985 postavil Kmetijski kombinat Ptuj. Muzej je bil vedno povezan z Ornikovo vilo ter ostalimi vinogradniki in ponudniki na tem območju. Značilen dogodek je v avgustu, ko postavijo haloški klopotec. Zraven viničarskega muzeja je postavljen tudi etnografski muzej, kjer hranijo veliko orodij in predmetov, ki so jih uporabljali okoliški prebivalci. Tu sta doma ročno izdelana glasbena instrumenta: trstenke in haloška piščal – žvegla, ki je izdelana iz slivovega lesa.